Objava prispevka v recenzirani reviji ali monografiji ČKZ je bistveni gradnik prepletene mreže znanja, ki neposredno odraža kakovost uredništev, avtorjev in ustanove. Zato je nujen dogovor o standardih pričakovanega etičnega vedenja vseh, ki so vključeni v proces objave: to so avtorji, uredniki, uredniški odbor, recenzenti ter izdajatelj in založnik.
Izdajatelj revije ali monografije je IČKZ. Tako izdajatelj z vso resnostjo in odgovornostjo opravlja vse faze objave ter priznava svoje etične in druge obveznosti.
Naša izjava o etiki objavljanja je v tej obliki nastala leta 2012. Temelji na Smernicah za dobro prakso urednikov revij Odbora za etiko objavljanja COPE in na veljavnih politikah drugih založb.
Dolžnosti avtorjev in avtoric
Standardi pisanja znanstvenih del: avtorji morajo v izvirnih znanstvenih delih predložiti natančno poročilo o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, na katerih temelji raziskovalno delo in so predstavljeni v prispevku, morajo biti točni in natančni. Prispevek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo drugi avtorji. Napačne ali zavestno netočne izjave so neetične in niso sprejemljive.
Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje: urednik lahko pred sprejemom prispevka za objavo prosi avtorje za vpogled v originalne raziskovalne podatke in omogoči javni dostop do njih, če je to mogoče. Avtorji morajo podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti vsaj še 10 let po objavi.
Izvirnost in plagiatorstvo: avtorji zagotavljajo, da so napisali izvirno znanstveno ali strokovno delo in so pravilno navedli delo drugih. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže prispevek nekoga drugega kot svoje delo, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele prispevka drugega avtorja (ne da bi ga navedel) ali da si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično in ni sprejemljivo.
Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje: v splošnem velja, da avtor ne sme objaviti besedil z istimi raziskovalnimi rezultati v več kot eni reviji ali primarni publikaciji. Oddaja istega rokopisa dvema ali več revijam ali založbama hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva. Avtor v objavo tudi ne sme predložiti besedila, ki je že bilo objavljeno nekje drugje.
Navedbe virov: avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Citira naj vse objave, ki so vplivale na njegovo delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, dopisovanju ali razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti ali o njih poročati brez izrecnega pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer ko je recenziral rokopise ali prijave na različne razpise, avtor v postopke predloženega prispevka ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja/jev uporabljenega vira/ov.
Avtorstvo prispevka: avtorstvo je omejeno na tiste sodelavce, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji študije, o kateri se razpravlja. Kot soavtorji morajo biti navedeni vsi, ki so pomembno prispevali k prispevku. Če so k raziskovalnemu projektu v določenih pomembnih vidikih prispevali tudi drugi, se jim mora avtor za to zahvaliti oziroma jih navesti kot sodelavce, ki so prispevali k prispevku.
Razkrivanje in konflikti interesov: vsi avtorji morajo v svojem rokopisu razkriti morebitni finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali na interpretacijo njihovega rokopisa. Vsi viri finančne podpore projekta morajo biti jasno navedeni, možni konflikti interesov pa razkriti takoj, ko so znani.
Bistvene napake v objavljenih delih: če avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika ali izdajatelja/založnika ter da sodeluje z urednikom pri umiku oziroma popravi prispevek. Če urednik ali izdajatelj/založnik od tretje osebe izve, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, mora avtor prispevek popraviti ali uredniku predložiti dokaze o pravilnosti izvirnega prispevka.
Dolžnosti urednikov in uredniškega odbora
Odločitev glede objave: o objavi odločata glavni in odgovorni urednik ČKZ, urednik/-ica zadolžen/-a za posamezno tematsko številko revije ali posamezno monografijo oziroma zbirko. Osnovno vodilo je pomen prispevka za raziskovalce in bralce. Urednika se ravnata po usmeritvah politike uredniškega odbora, omejujejo pa ga pravila in predpisi, ki urejajo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (npr. obrekovanje, žaljivo obdolžitev), kršitve avtorskih pravic ali posege v osebnostne pravice. Pri svojih odločitvah se lahko posvetujeta z uredniškim odborom ali recenzenti, za odkrivanje plagiatorstva pa lahko uporablja različne programe.
Načelo poštenosti: urednika ocenita primernost intelektualne vsebine rokopisov ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etnični izvor, državljanstvo in ideološko ali politično usmeritev avtorjev.
Načelo zaupnosti: urednika in člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o oddanem rokopisu nikomur drugemu razen ustreznemu avtorju, recenzentom in drugim, ki sodelujejo pri pripravi publikacij.
Razkrivanje in konflikti interesov: urednika ne smeta uporabiti neobjavljenih podatkov, razkritih v za objavo predloženem rokopisu, za svoje lastno raziskovalno delo brez izrecnega dovoljenja avtorja. Urednika naj se vzdržita vsebinskega ocenjevanja rokopisov, če je njegovo delo z njimi v konfliktu interesov, pa najsi bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in ustanov, povezanih s prispevkom in naj npr. pri takem prispevku delo preloži na drugega člana uredništva. Če se konflikt interesov razkrije po objavi, uredniki od vseh sodelujočih zahtevajo, da jih razkrijejo.
Pritožbe in zahtevki:če se v zvezi z v objavo predloženim rokopisom ali objavljenim prispevkom pojavijo etične ali drugačne pritožbe oziroma zahtevki, se mora uredništvo skupaj z izdajateljem ustrezno odzvati najkasneje v 30 dneh. Takšen odziv običajno obsega premišljeno presojo tehtnosti pritožb ali zahtev ter kontaktiranje avtorja rokopisa ali prispevka, morda pa celo kontaktiranje relevantnih institucij in raziskovalnih teles. Če je pritožba utemeljena, morata urednika poskrbeti za popravo ali umik rokopisa ali prispevka ter za ustrezno izjavo ali sporočilo o tem, objavljeno na primernem mestu.
Dolžnosti recenzentov
Prispevek k uredniškim odločitvam: strokovna ocena recenzenta pomaga urednikoma pri sprejemanju uredniških odločitev. Uredništvo si prizadeva, da bi recenzije pred objavo pomembno izboljšale prispevke.
Odzivnost: vsak izbrani recenzent, ki se ne čuti usposobljenega za pregledovanje raziskave, o kateri poroča rokopis, ali ki ve, da recenzije ne bo mogel opraviti v roku, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od recenziranja.
Načelo zaupnosti: recenzenti morajo vse rokopise, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih na kakršenkoli način razkriti drugim ali o njih razpravljati z drugimi.
Standardi objektivnosti: recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebno kritiziranje avtorja ni primerno. Recenzenti morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.
Navedbe virov: vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati. Recenzent mora identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali. Urednika morata tudi opozoriti na vsako večjo podobnost ali vsebinsko prekrivanje v objavo predloženega rokopisa s katerim koli drugim prispevkom, ki ga pozna.
Razkrivanje informacij in konflikti interesov: recenzent mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist ali za lastne raziskave brez izrecnega dovoljenja avtorja. Če je mogoče, naj se recenzenti vzdržijo pregledovanja rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem, organizacijo ali institucijo, povezano s prispevkom.
Recenzentski postopek
Vsi znanstveni članki, objavljeni v Časopisu za kritiko znanosti, gredo skozi postopek dvojno slepe recenzije. Recenzijo opravita dva recenzenta/recenzentki, ki pokrivata področje vsebine članka. Namen recenzije je zagotoviti primernost vsebine in skladnost besedila z načeli znanstvenega pisanja. Recenzentki/recenzentke pri svojem delu upoštevajo Izjavo o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov.
Recenzija opozori na vsebinsko relevantnost, izvirnost besedila, upoštevanje etičnih načel, ustreznost znanstvenega aparata (struktura IMRD), relevantnost uporabljenih virov in primernost uporabljene strokovne terminologije. Namen recenzije je odpraviti vsebinske, jezikovne, strukturne pomanjkljivosti in zagotoviti znanstveno odličnost besedila.
Recenzenti in recenzentke pri oceni člankov odgovorijo na vprašanja v obrazcu: recenzentsko mnenje. Namen obrazca je olajšati in poenotiti recenzentski postopek.
Ko recenzent/ka sprejme članek v recenzijo, ugotovi, ali članek sodi na njeno/njegovo strokovno področje, in preveri morebitni obstaj konflikta interesov. Recenzenti oz. recenzentke ne smejo biti v konfliktu interesov z avtorji/avtoricami in so dolžni uredništvo obvestiti o tem, ko dobijo članek v recenzijo.
Uredništvo avtorje/avtorice o rezultatih recenzije obvesti praviloma mesec dni od oddaje prispevka.
Če se avtor/ica ne strinja z recenzentskim mnenjem, lahko prispevek umakne ali pa zaprosi, da o primeru odloča glavni urednik, ki se lahko posvetuje z uredniškim odborom.
Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja besedila v skladu s pravopisnimi pravili.
Recenzentski postopek vodi odgovorni urednik.